Zdaj govori Tadej Golob v vlogi pisatelj

»Oj, Triglav, moj dom.«

»Vesel je, da mu je uspelo strip dokončati.«

»Bobri so izjemno zanimiva, na neki način brezčasna zgodba, ki kaže Jalnov odnos do takratne stvarnosti.«

»med ustvarjanjem stripa se mu je zgodila tista neslavna nesreča v hribih – nadaljevanje projekta je bilo tudi neke vrste preizkus njegovih možganskih sposobnosti, pravi.«

»Mnogo več mi pomeni, da imam bralce, ne pa nagrad.«

»Ker je ni, sem se spraševal, kako ljudje ne vidijo, da so to super stvari.«

»V povprečju napišem eno kriminalko na leto. Če je tisto leto pretežno slabo vreme, pišem hitreje.«

»Če pade Studio City, je to velik korak proti temu, da postane ta hiša za menoj ne javna, ampak partijska.«

»Prvič po letu in pol mi nič večjega ne manjka, v dobršni meri lahko počnem stvari, kot sem jih prej, bilo je razburljivo leto.«

»Lepo je bilo, ko so me v času rehabilitacije ljudje ustavljali in mi zaželeli, da se hitro spravim k sebi. Tovrstna slava je dobrodošla.«

»Sem kar izkoristil ta konec leta.«

»Neskončno sem hvaležen in to znam ceniti. Tisti pomisleki, ki so se pojavljali na začetku, da se bom naveličal pisanja in da bom moral najti kaj novega, so se zdaj polegli.«

»Želel sem si vzeti več časa, da bi bilo to, kar dam od sebe, dobro.«

»Nesreča se lahko zgodi, tudi če narediš vse prav.«

»Plezal bo dalje, kam in kdaj, pa za zdaj prepušča prihodnosti.«

»Ali ni vsako naše dejanje, tudi kriminalno, samo sledenje osnovni življenjski matrici?«

»Padel sem pri sestopu z vrha Loške stene.«

»Zaradi teh krvavitev se ni vedelo, kaj bo z mano, ko pridem k sebi.«

»V resnici sploh nisem vedel, kaj se je zgodilo.«

»Že pred nesrečo sem po vsaki knjigi dvomil, da mi bo kaj podobnega še kdaj uspelo napisati.«

»Knjigo trenutno bere Jelka Ciglenečki in njeni prvi odzivi so bili fantastični.«

»S Televizijo Slovenija smo tik pred podpisom pogodbe za Leninov park in Dolino rož.«

»Temu uspehu sem se približal toliko, da lahko doma živim od tega, kar prodam.«

»Bilo je zelo pestro, odkar pa sem se zvalil po tistem hribu, ni bilo še nikogar.«